Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 31. december 2022 ― Sodelujoči umetniki: Suzana Brborović, Nina Čelhar, Matej Čepin, Barbara Drev, Marko Jakše, Staš Kleindienst, Aleksij Kobal, Mitja Konić, Robert Lozar, Ira Marušič, Živko Marušič, Katja Pál, Ivo Prančič, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Joni Zakonjšek, Nika Zupančič. Po izboru kustosa dr. Andreja Medveda so na razstavi Momental–mente predstavljena novejša dela izbranih slikark in slikarjev, ki delujejo predvsem na Slovenskem. Njihove slike nam razodevajo raznovrstne vzgibe in likovne poetike, ki niso omejene na določeno vsebino. Avtorji imajo izrazito subjektiven odnos do barve in svetlobe, skupna pa sta jim avtonomna razporeditev slikarskih znakov na površini slike in ekspresivnost, ki jo dosegajo z različnimi efekti. Z vidika različnih sodobnih umetnostnih praks je upodobitve, ki so nastajale večinoma v času pandemije in socialne osamitve, moč razumeti v smislu vrnitve k sliki kot osrednjemu mediju, delno v luči paradigem, kot jih je uvedel modernizem.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 23. december 2022 ― Vanja Mervič je po temeljni izobrazbi slikar, vendar ustvarja v različnih medijih, saj verjame, da ima vsaka ideja svoj specifičen način izraza. V svojem delu se na splošno ukvarja s svetom onkraj vidnih plasti materialnosti. Na eni strani raziskuje tisto, kar postane vidno šele s pomočjo sodobne tehnologije (kot je npr. elektronski mikroskop in Kirlianova kamera), to je mikrostruktura materije, na drugi pa svet nematerialnega, ideje, misli in energije. V skladu s tem njegova umetniška praksa kaže pripadnost sodobnemu znanstvenemu, materialnemu pogledu na svet, obenem pa zavezanost nečemu prvinskemu, večnemu, nerazložljivemu, kar je onkraj materialnega. Na tokratni razstavi z naslovom vzemi-prežveči-odvrzi umetnik predstavlja različna dela, v katerih se osredotoča na žvečilni gumi kot metaforo za sodobno potrošniško družbo. Kot opozarja, je človeštvo v zadnjih dveh stoletjih naredilo neverjeten tehnološki preskok, vendar pa je vzporedno s tem procesom pospešeno izgubljajo vrednote, zaradi katerih je svet prijeten prostor za življenje. V zadnjem času postaja vse bolj jasno, da nas tako imenovani napredek ni pripeljal nikamor, saj stopicljamo na mestu, do vratu zasuti s takšnimi ali drugačnimi produkti za enkratno uporabo. Obkožajo nas nepregledni kupi predmetov, ki jih po instant uporabi takoj zavržemo, hkrati pa se utapljamo v informacijah, nasvetih in idejah, ki jih na hitro posrkamo, prežvečimo in izpljunemo – tako kot žvečilni gumi. Umetnik v razstavljenih delih žvečilni gumi – ta popoln predstavnik zavržkov – obravnava kot artefakt in na ta način skuša najti smisel v njegovem nesmislu. Dela razvrsti glede na galerijski prostor v tri skupine. Prva z naslovom Topografije vsakdana vključuje frotaže, knjigo umetnika in objekt pladenj z žvečilnimi gumiji, namenjenimi obiskovalcem. Drugo z naslovom Skriti prehod sestavlja serija fotografij, ki so sestavljene iz posnekov s SEM mikroskopom, zvok in video. Tretja, Posledica, predstavlja dela v nastajanju – slike in obj

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 21. december 2022 ― Nina Goropečnik in Rea Vogrinčič se v Galeriji Alkatraz predstavljata z avtorskim delom Pita Projekt. Zasnovali sta ga pod okriljem oddelka za kiparstvo ALUO, in sicer kot odprt razstavni prostor, namenjen tako njima kot tudi drugim študentkam_om ALUO za raziskovanje lastnih umetniških praks. Razstave so producirale_i same_i, brez dodatne podpore in/ali sredstev, saj je bil cilj projekta raziskati celoten proces razstavljanja, torej ne zgolj postavitev umetniškega dela v prostor, ampak tudi ostale dejavnosti, kot so promocija, organizacija in mreženje/vzpostavljanje sodelovanj. Po zaključenem študiju sta se umetnici odločili, da Pita Projekt nadgradita v platformo. Avtorici razstavni projekt v Galeriji Alkatraz naslavljata z metaperspektive, vidita ga kot priložnost za napredovanje svoje pozicije v umetnostnem svetu, obenem pa poskušata podrobno preučiti komponente procesa razstavljanja. Refleksija o obojem ju je pripeljala do preizpraševanja lastne pozicije – pozicije mladih umetnic, ki se poskušata umestiti znotraj ustaljenega sistema, in do razmisleka, kako ta cilj uresničiti, kakšne vloge za to prevzeti, in kar je še posebej pomembno, kako se povezovati z drugimi delujočimi znotraj umetnostnega sistema. (Slednje se jima zdi ključno za pridobivanje podpore pri izvajanju svoje umetniške prakse.) Tudi zato raziskujeta sam format razstave, se sprašujeta, kaj vse je potrebno, da izvedbo strokovna javnost označi za uspešno, kaj jo legitimira in naredi referenčno. Med tem iskanjem se usmerjata tako v raziskovanje osebnega umetniškega izraza kot tudi v preučevanje odnosov med posameznimi elementi umetnostnega sistema in medosebnih dinamik med deležniki, ki ga sovzdržujejo. Razstavni projekt v Galeriji Alkatraz tvori več samostojnih enot – 3 razstave in 4 spremljevalne prireditve. V enem mesecu torej Galerija Alkatraz gosti samostojni razstavi Ree Vogrinčič in nato Nine Goropečnik, kot sklepno pa še njuno skupno Pita Projekt. Za samostojni razstavi sta h kuratorskem sode